Regije: Koroška; Tipi: vsi; Aktivnosti: vse
A
V dolini Meže v Tolstem vrhu pada na dvorišče Cesnikove domačije slikovit slap. Gradita ga dve skalni stopnji. Spodnja je visoka okoli 16 metrov, zgornja pa 10 metrov. Tako slap predstavlja s 26 metri enega največjih slapov v metamorfnih kamninah.
B
Gorsko-turistični center Kope leži na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja. Smrekovi gozdovi, med katerimi leže trdne pohorske kmetije, segajo prav do vrha; alpske senožeti med njimi se pozimi spremenijo v smučišča. Sneg pobeli travnate površine še novembra in se umakne šele pozno spomladi. Razgiban teren ponuja smučišča – najdaljša proga je dolga 1400 metrov in ima 500 metrov višinske razlike – za začetnike in zahtevne smučarje, ko pa ni snega, pa ga obiskujejo ljubitelji sprehodov ter nabiralci gob in gozdnih sadežev.
C
Ribniško Pohorje ponuja smučarske užitke na dveh smučiščih!
D
Na 800 metrih nadmorske višine v zaselku Jamnica lahko gostje v popolnem miru in čistem zraku uživajo na turistični kmetiji Mikl, značilni koroški kmetiji. Stanovanjsko hišo obkrožajo gospodarska poslopja, okrog se raztezajo travniki in njive, vse skupaj pa zaokrožuje smrekov in borov gozd. kmetujejo na zdrav in do živali in narave prijazen način.
E
Kmetija leži pod Uršljo goro, na samem, sredi travnikov od koder je čudovit pogled na Avstrijske Alpe in Pohorje.
Gostitelji so znani po tem, da znajo odlično pripraviti jagnjetino, ki vam jo ponudijo izpod peke. Tisti, ki poleg vtisov iz kmetije radi odnesete tudi kakšno malenkost ali dve, se boste lahko domov vrnili z domačo slivovko, jabolčnim kisom, hruškovim sokom, zeliščnim čajem, jagnjetino, suhim sadjem in še se bo kaj našlo.
Kmetija leži pod Uršljo goro, na samem, sredi travnikov od koder je čudovit pogled na Avstrijske Alpe in Pohorje.
ΙΆ
Grajska stavba, ki na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1688 kaže še vsa znamenja svojega nastanka v 16. stoletju, je bila v 16. in 17. stoletju v posesti Hebenstreitov in se je leta 1509 menda še imenovala Rožanec an de Eben, leta 1650 pa na Rauniah. Od srede 17. stoletja dalje je bila v posesti Sechtenov, od začetka 18. stoletja dalje so jo posedovali Gačniki - Schlagenburgi, od leta 1809 dalje pa grofje Thurn - Valsassina, lastniki pliberškega in guštanjskega gospostva ter svinčevih jam in fužin v Črni, ki so jo posedovali do konca 2. svetovne vojne vojne.
