Grad Bogenšperk

• Izletniška točka

lega: Osrednjeslovenska

Grad Bogenšperk leži v občini Šmartno pri Litiji. Renesančni grad je lepo obnovljen in predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov Slovenije.

Natančen čas nastanka gradu ni znan. Prvič je bil omenjen l. 1533 kot posest rodbine Wagen, po kateri je dobil ime. L. 1672 ga je kupil znameniti ljubljanski polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki si je v njem uredil bogato knjižnico in grafično zbirko ter ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze. Deloma je grad preuredil, poglobil vodnjak, zgradil podzemno klet in kapelo Matere božje. Grad je kasneje zamenjal več lastnikov, zadnji so bili od l. 1853 do druge svetovne vojne knezi Windischgraetzi. Kasneje so v gradu živeli jezuiti in različni najemniki. Grad že več desetletij uspešno prenavljajo.

Grad ima ohranjeno značilno renesančno zasnovo iz 16. stoletja. Štiri med sabo različne grajske trakte poudarjajo vogalni stolpi, od katerih sta jugozahodni in severovzhodni valjasta, jugovzhodni in severozahodni pa imata kvadraten tloris. Nad portalom na zahodni fasadi gradu je v prvem nadstropju obnovljen lesen balkon. Trakti obkrožajo notranje, z dveh strani arkadirano dvorišče. Rekonstruirali so tudi stolpič z uro. Na fasadah najdemo vzidane grbe: v severnem traktu novi grb Wagnov (I. Krištof) iz l. 1558 in grb Liechtenberških s preklesanim grbom Wagnov, v zahodnem traktu robbijevsko Madono, v južnem grb rodbine Gallo. Razpored notranjih prostorov je iz obdobja Valvasorjeve preureditve. V prvem nadstropju je v jugozahodnem stolpu urejena nekdanja Valvasorjeva delovna soba z rekonstruirano manjšo tiskarno. S pohištvom je opremljena knjižnica, občasna poročna dvorana. Ob prehodu z dvorišča v park je vkopana večja cisterna.

L. 1979 je bila z arheološkimi raziskavami potrjena na Valvasorjevih podobah zabeležena skromna renesančna zasnova vrta. Med obodnimi zidovi in obrobno razvrščenimi gospodarskimi objekti so uredili zelenjavno-okrasni vrt, sadovnjak in zaobljen ribnik, po katerem so plavale race. Verjetno so imeli bolj dekorativen vrt, razdeljen v okrasne četverokotnike, na dvoriščni strani. Parcelno delitev prvotnega vrta so ohranili tudi po dodatnih zasaditvah parkovnega drevja v času Windischgraetzov v 19. stoletju, ko so park preuredili v maniri poznega krajinskega sloga. Ob poteh proti gradu na severni strani so zasadili še danes dobro ohranjen lipov drevored.

OGLEDI: vodeni, individualni, brezplačno, urejen dostop za invalide