Grad Celje (Spodnji grad, Knežji dvorec)

Izletniška točka, lega: Savinjska

Dvorec oblikuje jugozahodno mejo srednjeveškega jedra mesta, ker stoji na vogalu nekdanjega obzidanega središča. Prvič je bil omenjen l. 1323. Natančnejše podatke o njem je v popotni dnevnik zapisal Paolo Santonino l. 1487. Palača je, kljub popolni predelavi notranjosti, dragocena profana srednjeveška stavba, zanimiva za vso srednjo Evropo. V njej so živeli Celjski grofi. Po njihovem izumrtju l. 1456 je postala sedež vicedoma. Trakte so močno predelali že l. 1566. (stavbenik Francesco da Lugano) in v letih 1748–1750, ko so dvorec degradirali v vojašnico. Vojaki so dvorec predelovali v 19. stoletju in tudi kasneje. Strešni deli so popolnoma poenoteni, obrambne stolpe so skrili. V poslopju je bila kasarna do 80. let 20. stoletja.

Stavba v obliki črke L stoji na rimskih temeljih, nad nekdanjim obzidjem. Na dvoriščni strani izstopa rizalit z nekdanjo kapelo in grofovsko sobo. Raziskovalci so odkrili fragmentarno ohranjeno dvojno, izjemno razsežno viteško dvorano. Gotski klesani členi, stopnjevani okenski okviri, fragmenti reliefov in druge kamnoseške prvine so za slovensko ozemlje enkratni. Stavba je bila od mesta ločena in zaščitena s posebnim jarkom. Knežji dvorec v Celju je največja in najbolj pomembna slovenska gotska posvetna palača. Po l. 1990 lupino počasi prenavljajo in rekonstruirajo. Notranjost, razen robnih prostorov, ni dostopna za javnost.