Grad Maribor

Izletniška točka, lega: Podravska

Mariborski mestni grad je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Grad izkazuje več gradbenih in stilnih obdobij in je poleg stolnice najimenitnejši arhitektonski spomenik v Mariboru. V Mestnem gradu, ki je bil nekoč rezidenca mestnih upraviteljev, je zdaj Pokrajinski muzej z več zbirkami velike vrednosti. Med pomembne gradbene dosežke gradu sodijo baročno stopnišče iz let 1747 do 1759, Loretska kapela ob južni fasadi, ki je nastala med letoma 1665 in 1675, ter viteška dvorana v 1. nadstropju s čudovito stropno slikarijo Jožefa Geblerja in stenskimi podobami. Vzhodna grajska fasada se v severovzhodnem vogalu zaključuje z grajsko bastijo, delom gradbenika Domenica dell' Allio iz let 1556-1562. Predstavljala je obrambno točko ob mestnem jarku, ki je potekal od treh ribnikov vse do dravskega obrežja po današnji Svetozarevski ulici. Grad so sčasoma spremenili v bogato fevdalno bivališče. Lastniki gradu, grofi Khisli, so območje gradu raztegnili proti zahodu, kjer je danes kompleks Kavarne Astoria. Tam so bili grajsko dvorišče in gospodarska poslopja, v 18. stoletju pa so grofi Brandisi pozidali zahodno stran gradu. Osrednji prostor gradu je slavnostna, imenovana tudi viteška dvorana. Dvorana ima bogato notranjo opremo s slikarijami umetniških družin Quadrijev in Lorenza Laurigo. V viteški dvorani je leta 1847 koncertiral, kakor je zapisal tedanji kronist, pred izbrano publiko, tudi Franz Liszt. V gradu so bivale tudi znane osebnosti: cesarja Leopold I. in Karel VI., cesarica Marija Terezija, ruski prestolonaslednik in kasnejši car Pavel I. ter papež Pij VI. Grad je v 19. stoletju začel izgubljati svojo pravo podobo: odvzeli so mu tri stolpe, ostal je samo še tisti nad kapelo. Na južnovzhodnem delu, na cestišču današnjega Trga svobode so podrli mestna Graška vrata. Ob koncu 19. stoletja so podrli grajski portal in skozi grajsko dvorišče speljali Grajsko ulico. Leta 1933 je grad kupila mestna občina, pet let zatem pa se je v grad vselil Pokrajinski muzej. Na severozahodnem vogalu grajskega kompleksa stoji kip slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, ki je v Mariboru urejal politični list Slovenski narod.