Grad Snežnik (KSS)

Izletniška točka, lega: Notranjsko - kraška

Zgrajen je bil v bližini nekdanje rimske postojanke v Šmarati, od koder so prenesli nagrobnike in jih vzidali v grajsko fasado. Grad je v arhivskih virih prvič omenjen leta 1269 z navedbo Majnharda Snežniškega. Nastanek gradu sega v leto 1461, ko se omenja dvor Sneberk. Najprej je bil last oglejskih patriarhov, pozneje pa drugih rodbin. Trinadstropno stavbo obdaja renesančno obzidje. V drugi polovici 19. stoletja sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, trav tako grajski park z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo štirivrstni ter številni dvovrstni kostanjevi in lipovi drevoredi ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno.
Leta 1868 so v gradu odprli gozdarsko šolo, ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadala državnemu protokolu. Grad je od leta 1983 kot muzej dostopen tudi javnosti.