Smrečje v Trnovskem gozdu

Izletniška točka, lega: Goriška

Gozdni rezervat leži v osrčju naravnega spomenika. Razteza se na površini 96 ha, med nadmorskima višinama 1017 in 169 m. Poraščen je z v Sloveniji redko gozdno združbo mraziščnega smrekovega gozda. Gre namreč za tipično mrazišče z lepo izraženim temperaturnim in rastlinskim obratom. V jasnih, hladnih, predvsem zimskih, spomladanskih in jesenskih nočeh se hladen zrak s pobočij steka v globel in tvori več deset metrov debelo plast.

Posledica nižjih temperatur na dnu je rastlinski obrat, saj okoliški jelovo bukov gozd proti dnu prehaja v mraziščni smrekov gozd, v treh podvrstnih oblikah: prva s šotnim mahom se nahaja v vrtačah in drugih globelih z več talne vlage, druga z dvolistno senčnico na sončnem dnu doline, tretja z bukvijo pa v višjih mraziščnih in bolj karbonatnih tleh. V tem gozdu močno prevladuje smreka (87%), delež ostalih drevesnih vrst je majhen (bukev 6%, jelka 4%, gorski javor 2% in jerebika 1%. Lesna zaloga je 192 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek 43 kubičnih metrov na hektar, povprečna višina dreves pa med 25 in 35 m.
Stabilnost in zdravstveno stanje tega gozda pogosto ogrožajo močni vetrovi, ki so v letih 1988 in 1993 pustili vidne posledice na 30 hektarih površine. Po vetrolomih se samodejno sprožijo naravni mehanizmi, ki postopoma a vztrajno vračajo gozd na prizadete ogolele površine.

Gozdni rezervat je načrtno prepuščen naravnemu razvoju brez gospodarskega poseganja človeka. Namenjen je spoznavanju delovanja gozda v ostrih klimatskih pogojih, ki vladajo v mrazišču in ohranjajo pestre naravne skupnosti.
V rezervatu ni dovoljeno nabirati gob, zelišč, plodov, postavljanje panjev za čebele, izvajanje lova in gradnja lovskih prež.